Se pravijo, da so stvari vedno lažje, ko jih drugič počneš.
Vidimo, da je ta princip velja velikokrat. Na primer, če hodiš na hribe -- prvič, ko probaš, ti je težko. Skoraj dihaš, noge te bolijo, žejen si kot pes -- ampak naslednič, ko imaš več kondicije, ti gre lažje. Ali če greš na izpit, in prvič padeš, ti se zdi lažje drugič, ko si več se učil in veš, kaj lahko pričakuješ. Ali če se peljaš in ti je pot neznana -- GPS ti ne pomage in se skregaš z ženo, ki te "spodbuda," da se ustaviš avto in vprašaš nekoga, kam moraš zavijati. Naslednjič najdeš kraj čim lažje, kjer si že bil tam.
Drugič je bolj kot ne lažje.
Ta princip ima tudi duhovno aplikacijo. Ali si kdaj doživel, da so preizkuse, izzive, ali skušnjave skoraj nemogočno prvič, ko jih srečaš na poti? Si brezupen, izčrpen, zmeden, in razočaren. Ne vidiš kdaj, kako, ali sploh ČE bo Bog ti pomagal, in dvomiš, če boš sploh preživel. Ampak Bog je zvest in moder. Te pelje On skozi labarint težav, in prideš na drugo stran močnejši, bolj moder, in bolj izkušen, kot si bil prej.
Vmes dihaš enkrat ali dvakrat, pa po kratkem ponovno pridejo težke situacije. Ampak drugič je malo lažje, ker si bolj sposoben vztrajati ZARADI moč, modrost, in izkušnje, ki si pridobil prvič v podobnih situacijah.
Prerok Jeremija je bil zmeden, ker je bila situacija v Izraelu nemogočna. Čeprav je bil uporabljen v Božjih rokah, je začel vprašati sam sebe in Boga, če so bile preikuse preveliko in preveč. Bog je odgovoril:
Še vedno sva pri babici. Zadnjič, ko sem napisal, sem omenil, da mogoče bi kmalu morala se preselila. Ampak, ko se je vrnila babica domov iz doma upokojncev, sva se odločila s celotno Erinovo družino, da bova midva tukaj z njo. Od takrat, eden od dveh žensk pride vsako jutro k nam zgodaj, da lahko midva z Erin greva v šolo. Delava cel dan, in se vrniva ob 18h. Erin pa jaz sva z babico zvečer, in eden ali drug s zbudi vsak par ur, ko mora iti babica na stranišče. Midva sva vsak teden najmanj 5-krat čez noč pri babici. Potem pride mama od Erin ali eden od dva strica za eno noč ali dve, da lahko greva nekam.
Čeprav je služba še vedno težko, je čim lažje ta trimester. Erin pa jaz imava obadva veliko od istih dijakov. Nekateri so čudni, butasti, neposlušni in leni, ampak jih imamo radi.
Preštejemo dneve do božiča. Potem bova imela dva tedna frei. Nimava veliko načrtov, ker bova morala biti pri babici veliko. Sva obiskala očeta od Erin prejšnji teden, ker je praznoval rojstni dan (60 let). Vreme je še vedno čudno v Oklahomi. Smo imeli 25 stopinj prejšnji vikend ... čez par dni bo -0 C.
Vidimo, da je ta princip velja velikokrat. Na primer, če hodiš na hribe -- prvič, ko probaš, ti je težko. Skoraj dihaš, noge te bolijo, žejen si kot pes -- ampak naslednič, ko imaš več kondicije, ti gre lažje. Ali če greš na izpit, in prvič padeš, ti se zdi lažje drugič, ko si več se učil in veš, kaj lahko pričakuješ. Ali če se peljaš in ti je pot neznana -- GPS ti ne pomage in se skregaš z ženo, ki te "spodbuda," da se ustaviš avto in vprašaš nekoga, kam moraš zavijati. Naslednjič najdeš kraj čim lažje, kjer si že bil tam.
Drugič je bolj kot ne lažje.
Ta princip ima tudi duhovno aplikacijo. Ali si kdaj doživel, da so preizkuse, izzive, ali skušnjave skoraj nemogočno prvič, ko jih srečaš na poti? Si brezupen, izčrpen, zmeden, in razočaren. Ne vidiš kdaj, kako, ali sploh ČE bo Bog ti pomagal, in dvomiš, če boš sploh preživel. Ampak Bog je zvest in moder. Te pelje On skozi labarint težav, in prideš na drugo stran močnejši, bolj moder, in bolj izkušen, kot si bil prej.
Vmes dihaš enkrat ali dvakrat, pa po kratkem ponovno pridejo težke situacije. Ampak drugič je malo lažje, ker si bolj sposoben vztrajati ZARADI moč, modrost, in izkušnje, ki si pridobil prvič v podobnih situacijah.
Prerok Jeremija je bil zmeden, ker je bila situacija v Izraelu nemogočna. Čeprav je bil uporabljen v Božjih rokah, je začel vprašati sam sebe in Boga, če so bile preikuse preveliko in preveč. Bog je odgovoril:
"Če te je upehala že tekma s pešci,
kako boš tekmoval s konji?!
Če se le v mirni deželi čutiš varnega,
kaj boš počel v goščavi Jordana?"
-Jeremija 12.5
Prvi trimester šole/službe je bil velik preizkus. Težek. Prevelik. Velikokrat sem hotel se obupati, se predati, se vrniti...ali mogoče ker spati, ker sem bil tako zaspan na vseh ravnah. Ampak sva vedela, da morava samo vztrajati malo, ker bo trimester kmalo mimo.
Prvi trimester se je končalo sred Novembra, in drugi se je začelo. Ne vem če je lažje, ali če sem močnejši zaradi "trening" ki sem imel v prvem trimestru. Ampak, vem, da je čim boljše za obadva. Še delava veliko, dijake so še vedno čudne in težavne, in celotna življenska situacija je komplicirana in zaposlena. Ampak drugič je lažje, in to zaradi težavna prva runda.
Veliko ljudi se predajo v prvi rundi, in ne razumejo, da Bog dovoli, da je druga runda tako težka, ker te priprave On za drugo. Poznam par v kaliforniji, ke se ločita ta teden. Škoda, ker na bi onadva imela prva obletnica poroke ta vikend. Sta se predala v prvi rundi, preden sta doživela moč in zmago, ker bi imela v drugi rundi zaradi težave prve runde.
Še vedno sva pri babici. Zadnjič, ko sem napisal, sem omenil, da mogoče bi kmalu morala se preselila. Ampak, ko se je vrnila babica domov iz doma upokojncev, sva se odločila s celotno Erinovo družino, da bova midva tukaj z njo. Od takrat, eden od dveh žensk pride vsako jutro k nam zgodaj, da lahko midva z Erin greva v šolo. Delava cel dan, in se vrniva ob 18h. Erin pa jaz sva z babico zvečer, in eden ali drug s zbudi vsak par ur, ko mora iti babica na stranišče. Midva sva vsak teden najmanj 5-krat čez noč pri babici. Potem pride mama od Erin ali eden od dva strica za eno noč ali dve, da lahko greva nekam.
Prejšnji teden so zdravniki odkrili, da je raka, ki ima babica, še vedno tam. Nekje se je zmanjšalo, drugod je vedno večje. Zato so se odločili za močnejši kemoterapejo. Sedaj ima takšno, ki bo ona bolj bolana in bo izgubila po vsej verjetnosti lasje. Tudi ima vedno več težav spominjam. Včasih govori in se obnaša kot noro žensko. Se govori ful čudno. Pa potem je naslednji dan bolj kot ne "normalna."
Čeprav je služba še vedno težko, je čim lažje ta trimester. Erin pa jaz imava obadva veliko od istih dijakov. Nekateri so čudni, butasti, neposlušni in leni, ampak jih imamo radi.
Preštejemo dneve do božiča. Potem bova imela dva tedna frei. Nimava veliko načrtov, ker bova morala biti pri babici veliko. Sva obiskala očeta od Erin prejšnji teden, ker je praznoval rojstni dan (60 let). Vreme je še vedno čudno v Oklahomi. Smo imeli 25 stopinj prejšnji vikend ... čez par dni bo -0 C.
Ob nedelja mi je še vedno čudno, da me ni treba pridigati v cerkvi. Hodim bolj redno na malo možko srečanje in molitve na Calvary Chapel OKC ob sobotah zjutraj. Mi je vedno spodbudno. Ob nedeljah hodiva v cerkev, tam ker sva, in veva, da dokler ne Gospod naj usmeri, kjer bova bolj stalno v Oklahomi, da bo težko najti naša "domača cerkev," kjer bova večkrat tedensko. Pravo romanje. Dijake v šoli še vedno pridejo v mojo učilnico zjutraj moliti pred šolo. In pes Kasey še vedno naju čaka in se veseli, ko se vrniva doma.
Naj Gospod vas blagoslovi v tem posebnem božičnem sezonu. Naj te ukrepi in osveži z novim upanjem, vizijo, močjo, in namenom. "Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo, tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo." Iz 40.29-31
No comments:
Post a Comment