Kovček

Sem ponovno pakiral svoj kovček danes.

Zame, to ni nekaj novega v življenju. Ko sem bil 18-let star in sem končal s srednjo šolo, kovček sem pakiral ker redno, ker sem začel s faksom, in sem živel na drugem otoku. Pa vsak mesec ali dva, ko sem imel priliko iti domov, da bi obiskal starše, sem šel na letališče s svojim zvestnim sopotnikom (kovček). Skupaj sva uživala vikend ali počitnice doma, potem, nazaj sva šla na šolo.

Potem, ko sem postal misijonar, kovček (ali kovčke, ker jih je bilo več in so bili različne v 14-ih letih) je potoval celotnega sveta z mano. Vsako leto ali dve, sva naredila pot na drugo stran sveta in preživela „jet lag“ skupaj, da bi šla domov in se sončiti na plaži na havijih. Prišla sva nazaj v Slovenijo polno … jaz sem bil poln z soncem, počitkom, in časom z družino in s prijatelji. Kovček je bil poln z dobroti iz Amerike, kot so Reese's, obleke iz Ross, in poceni stvari, ki sem mogoče našel ker ugodno na kakšen „garage sale“ (ubogi kovček … takrat so letalske družbe dovolili, da so kovčke tehtali 35 kg namesto 23 kg, ki je sedaj pravilo).

Kovček je imel srečo v obdobju, ko sem bil misijonar, da je sopotoval z menoj na zanimive kraje, ko sem šel na kakšno konferenco ali sem šel kot govornik v kakšno drugo državo, da bi pridigal. Te potovanje so bile krajše (in kovček je bil vedno hvaležen, ker sem pakiral čim manj za takšne izlete).

Kovček je bil ker zmeden v zadnjih dve leti. Najprej, sva ga pripeljala v Ameriko vsepovsod 6 mesecev. Potem nazaj v Evropo, ampak samo za kratek čas. Potem sem ga pakiral z vsemi stvarmi, ki sva imela v stanovanju v Celju, in naju je pomagal se seliti nazaj v ZDA. Mogoče je kovček mislil, da se bo počival po selitvu v ZDA. Ampak ni res. Je imel dolgo leto v Oklahomi, kjer sva skos bila na terenu, in prespali kakšen noč tu pa tam, in kovček je moral iti zraven.

Vesel je bil, ko sva spet ga pakiral za daljše potovanje v Evropo poleti. Kako je bilo fajn za njega, da se je vrnil v Slovenijo, kjer je bival že veliko časa, na Vajto, kjer je bil spodbujen, in v Španijo, kjer je bil že parkrat in z veseljem se je vrnil.

Ampak mislim da je bil kovček najbolj vesel danes zjutraj, ko sem ga pakiral v Španiji in mu povedal, da zdaj bo imel življenjsko obdobje, ki bo bolj stabilno. Se je izdihnil z veseljem in mi je rekel z mirom „Končno.“

Kovček ni edini, ki z veseljem pričakuje sezona, ki prihaja. Jaz sem tudi pripravljen. Čez par ur bom stopil na ameriško zemlje. In prvič po dolgem obdobju, bo moje življenje ker „stabilno.“ Okolice ne bodo novo, služba ne bo nova, hiša ne bo čista nova. In se veselim za „routine“ ki me pričakuje.

Ko sem bil v Španiji, Bog mi je tudi spregovoril v tem v zgodbi v Ev. po Janezu, 21. poglavje. Učenci so probali loviti ribe celo noč, ampak niso bili uspešni – mreže so bile prazne. Jezus je bil na kopnu, in jim je povedal, naj vržejo mreže na drugo stran čolna. Ko so to naredili, so bile mreže polne, in spoznali, da je bil tisti, ki je bil na kopnu Jezus, in so šli hitro k Njemu. Ko so prišli k Njemu, mu je ponudil ribe in kruh, in so pojedli zajtrk skupaj z njim. Smo že videli enkrat, da jim je dal kruh in ribe … ampak to je bilo za to, da jih so hranili 5000 ljudi. Ampak to jutro na kopnu, jim je dal za NJIH. Da bodo oni siti, in da bi dobili moč za nov dan, ki je prihajalo. To je naredil, ker je Jezus dober Mojster. Ne pričakuje od nas, da gremo 100 na uro skos. Nam da tudi počitek. Nas osvežuje s stvarmi, ki rabimo, da lahko gremo naprej.

Vem, da bova rabila nov moč v sezoni, ki prihaja. V isti zgodbi, Peter pripelje polne mreže na kopno, in piše, da čeprav so bile prepolne, niso se iztrgali. Bog mi je tudi spregovoril, da bo naju ukrepil in omogočil, da se ne bova raztrgala z bremeni, ki prihajajo.

Imava novo vizijo, čeprav še ni čisto jasno. Veva, da že imava poslanstvo s svojimi dijaki v Oklahomi. Ampak, ko sva bila v Evropi, Bog name je večkrat poudaril, da so mlade v Ameriki izgubljeni, ujeti, in daleč od Boga, in bova molila za njih in biti pripravljeni za to, kako bo On naju uporabil na tem področju. Ampak, sedaj, bova jedla kruh in ribe, ki nam da, dokler ne najdemo, da so naše mreže polne.

Imam svobodo stopiti v novo sezono. Kako sva bila blagoslovljena se vrniti v Evropo, in precej v Slovenijo. Sva videla, da cerkev v Celju gre naprej. Da Slovenci rastijo v veri in v služenju Gospodova. Super je bil, poslušati Aleš, kako je rastel kot učitelj in pastor. Blagoslovljen sem bil, ko sem videl, da so voditelji v cerkvi pripeljali stvari naprej. Užival sem, ko sem mogel slaviti naš Bog skupaj z pesmimi, in doživel korake naprej, ki so naredili člani ekipe slavljenja. Ponosen sem bil na Polono in ekipo, ki so organizirali angleški kamp, ki se je potekalo tako gladko. Osvežujočen sem bil, z druženjem, ki smo imeli skupaj.

Španija je bila tudi super. Študente, ki so prijahali na program, so se spremenili v enem mesecu, in nikoli ne bodo isto. Ekipa s kom sem vodil, je bila ustvarjena od Boga, in smo videli, kako je On uporabljal darove in moči vsakega voditelja v pravem času. Španci so bili bolj odprti kot prej, in smo delili Jezusa skozi svojih življenj in prijateljstvo v načinu, ki je res imel vpliv na domačine, ki živijo tam.

In čez par ur bom doma. Nov dan, nova sezona. Vem, da me čaka žena, ki se je že vrnila par teden nazaj. Vem, da me čaka služba čez kakšen teden. Vem, da me čaka kosilnica. In prepričan sem, da me čaka Jezus s kruhom in ribami, da me ukrepi.

Zato, kovček, te bom dal v garažo nekaj časa. Tudi si se končno zaslužil malo počitek.